Ob obeležitvi 130. obletnice rojstva raketnega inženirja in pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga pripravljamo več dogodkov na temo vesolja in vesoljskih tehnologij. Vsi dogodki se bodo odvili v dvorani Centra Noordung v Vitanju.

 

Osvajanje vesolja skozi vizije Hermana Potočnika Noordunga

Petek, 25. 11. 2022, ob 18.00 

Herman Potočnik je bil vizionar, po izobrazbi inženir z diplomo dunajske tehniške visoke šole, in pionir vesoljskih tehnologij. Deloval je v času in prostoru, ko so bile zamisli o potovanju v vesolje sanje ali fantazija, a Potočnik jih je postavil v realen znanstveni okvir.
Predavanje nas bo popeljalo skozi življenje in delo našega rojaka, katerega rod sega v Vitanje. Kot inženir in specialist za raketno tehniko je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor ključno vplival tudi na razmišljanje inženirjev in znanstvenikov s področja vesoljskih tehnologij tudi po smrti. V knjigi opisuje in išče morebitne rešitve na vpliv gravitacije in njeno problematiko pri vesoljskih poletih, oriše izstrelitev, polet in vrnitev rakete na Zemljo ter predstavi težave človekovega bivanja v vesolju. Med njegovimi vidnejšimi vizionarskimi idejami je zamisel o bivalnem kolesu z umetno gravitacijo oziroma vesoljski postaji v geostacionarni orbiti. Kot vizionar je podal idejo o pridobivanju energije s pomočjo plimovanja morja. Razmišljal je o ladijskem pogonu s pomočjo turbine. Patentiral je tudi napravo za doseganje enakomernega razvoja plina pri acetilesnki svetilki in razvijalcu plina. Noordungov domet še vedno ostaja daljnosežen in nesporen, kar mu priznavajo ugledni svetovni konstruktorji in znanstveniki, saj navdihuje in osmišlja človekovo hrepenenje po neskončnosti.

Predavatelj: Izidor Fijavž – vodič v Centru Noordung

Opazovanje neba s strehe Centra Noordung
Predavanju bo sledilo opazovanje neba s strehe Centra Noordung, kjer si bomo s pomočjo teleskopov med drugim ogledali tudi rdeči planet Mars in plinasti velikan Jupiter.

 

Potočnikovi sodobniki – od ideje do uresničitve vesoljskih poletov

Petek, 2. 12. 2022, ob 18.00 

Najstarejši odkriti začetki razumevanja vesolja segajo dobrih 10.000 let v preteklost, a šele pred dobrim stoletjem so se inženirji in znanstveniki začeli konkretneje ukvarjati z vprašanjem človekovega dostopa do vesolja. Predavanje bo posvečeno posameznikom, ki so zaznamovali čas in razvoj vesoljskih tehnologij pred, med in po obdobju delovanja Hermana Potočnika Noordunga.
Eden prvih, ki je razmišljal o potovanju po vesolju, je bil Jules Verne (1828–1905), pisatelj znanstvene fantastike, ki je v svojem literarnem prvencu Potovanje na Luno predstavil osnovne ideje raketarstva. Čeprav njegove ideje ne temeljijo na fizikalnih načelih in veljajo za fiktivne, je književnik pomemben za začetke raketarstva. Na predavanju bomo podrobneje spoznali Konstantina E. Ciolkovskega, očeta raketarstva in avtorja raketne enačbe, ki je bil navdih za novo generacijo astronomov, navdušenih nad idejo potovanja po vesolju. Prve korake k temu je storil Robert H. Goddard, skrivni strokovnjak za raketno gorivo, ki je uresničil nekatere ideje Ciolkovskega in veliko časa posvetil praktičnim eksperimentom z raketami kratkega dometa. Seznanili se bomo z življenjem in delom Hermanna Obertha, ki razkriva mnogo vzporednic z Noordungom. Ideje in vizije obeh inženirjev so v času njunega delovanja zavračali, ker naj bi bile utopične in fantazijske. Pomembne vzporednice s Potočnikom odkrijemo tudi pri delu Wernherja von Brauna, izjemnega, a hkrati kontroverznega inženirja, ki je Potočnikovo knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor citiral v svoji doktorski disertaciji. Tudi v njegovem kasnejšem delu – tako strokovnem kot znanstvenofantastičnem – je vpliv Potočnikovih teorij več kot očiten. V zaključku predavanja bomo obiskovalcem približali še življenje in delo Sergeja Koroljova, ključna osebnost razvoja sovjetskega vesoljskega programa. Ko je leta 1935 izšel delni ruski prevod Potočnikove knjige, se je z njegovimi idejami gotovo seznanila tudi ekipa Koroljova.

Predavateljica: Andreja Mlakar – vodička v Centru Noordung

 

Ogled filma 2001: Odiseja v vesolju
Po predavanju bo sledil ogled kultnega filma 2001: Odiseja v vesolju. Film iz leta 1968 velja za enega najvplivnejših filmov vseh časov. Stanley Kubrick se je podpisal pod režijo in scenarij, ki ga je napisal skupaj s pisateljem znanstvene fantastike Arthurjem C. Clarkom. Navdih za scenarij je bila Clarkova kratka zgodba The Sentinel iz leta 1951. Clark, ki ga skupaj z Robertom Ansonom Heinleinom in Isaacom Asimovom uvrščamo v »Veliko trojico« znanstvene fantastike, je napisal več kot 100 knjig na temo znanosti, vesolja in prihodnosti, s svojimi zamislimi pa je pomembno prispeval k razvoju nekaterih sodobnih tehnologij.
Film 2001: Odiseja v vesolju se sooča s temami, kot so človeška evolucija, tehnologija, umetna inteligenca in zunajzemeljsko življenje. Kubrickova medgalaktična misija nas vodi od zore človeštva do kolonizacije vesolja v najbolj oddaljeni prihodnosti. V filmu spremljamo potovanje z vesoljsko ladjo Discovery I, namenjeno na Jupiter. Na krovu je pet oseb (dva astronavta in trije znanstveniki, katerim so začasno zaustavili biološko delovanje, da ohranijo fiziološke sposobnosti) in računalnik HAL, najinteligentnejši računalnik na svetu. Prikaz potovanja po vesolju je bil še pred človekovim pristankom na Luni zelo prepričljiv.
Koncept vesoljske postaje z umetno gravitacijo je prvi v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju – Raketni motor predstavil Herman Potočnik Noordung že leta 1928, kasneje je podobno idejo podal tudi Werhner von Braun, kjer pa je viden tudi vpliv Potočnikovih teorij. Kubrick je pri iskanju realističnih in natančnih prikazov potovanja v vesolje najel ilustratorje, ki so izdelali konceptualne risbe, skice in slike vesoljske tehnologije, ki je bila kasneje prikazana v filmu. Med njimi je bil tudi Chesley Bonestell, ki je leta 1952 ilustriral von Braunovo idejo vesoljske postaje, ki spominja na Potočnikovo vizijo bivalnega kolesa z umetno gravitacijo. Zato lahko sklepamo, da obstaja povezava med vesoljsko postajo v ikoničnem filmu in Potočnikovo idejo bivalnega kolesa.

 

 

Umetniška predstava »ČAS NIČ« režiserja Raja Per Tota

Koncertna uprizoritev ali prolog o preobrazbi človeka v kozmično bit

Sobota, 10. 12. 2022, ob 18.00

Kozmična bit je koncentrat prostora, vklenjena v časovno zanko, ki se ob preboju zavesti lahko približa absolutu v gibanju, ko ozavesti specifiko svojega koncentrata. To je trenutek ničelne lepote, ki določa specifičnost mutirajoče biti in njeno pripravljenost na življenje v vseh prostranstvih kozmosa. Podoba biti v območju gravitacije 0.

Sinopsis
Koncertni performans je uprizoritev dialoga dveh glasbenikov in videografinje, ki ob zvokih mantričnih psalmov in vokalne interpretacije v živo ter v prepletu slik narave z načrti kozmičnih bivalnih konstruktov ustvarjajo prolog vesoljne bivanjskosti.
V sredini odrske postavitve je projekcijski Krog, na katerem se v živo izmenjujejo slikovne podobe v kadenčnem ritmu glasbe. Ob straneh se na obod krožnice v dvorani Centra Noordung izrisujejo načrti vesoljskih mest in objektov, gledališč novega sveta, ki se prepletajo z večplastnimi slikami organskih oblik iz narave, ostankov zemeljskega spomina.
To je ples senc oziroma skrivnostna slika fizične podzavesti in obenem orodje sporazumevanja v še nepoznanih razsežnostih z bitji v novem kozmičnem okolju. Evolucijski preskok doseže bit v dvospevu z alter-egom in izpovedi čustev, kjer se predeluje odnos med intimnostjo jaza in svetlostjo intence vsakega pristnega iskalca resnice, ki se je primoran odlepiti od doma, da se sproži novi čas.
Na obodnih projekcijah se nizajo organsko obdelane animacije orbitalnih bivalnih konstruktov, ki med grafoskopskimi organskimi slikami nakazujejo novo bivalnost v plesu objektov z umetno gravitacijo in ob psalmični spremljavi narekujejo privid nove resničnosti.
Novi bivanjski sistemi orbitalnih mest sistema konofon postajajo vse bolj razpoznavni in narekujejo ritem vizije prihodnosti skozi glasovni kanon, ki odpira prostor večjezični komunikaciji in plesu različnih odtenkov človeške pojavnosti.
Potnikovo telo se simbolično izleže iz bube in njen ovoj izgine v temo vesolja. Zavedanje, da obstaja pomoč pogumnim, ki kljub temi zaupajo hrepenenju srca, daje potniku v novi svet modrost, da se prepusti neskončnosti trenutka spoznanja in neuničljivosti življenja (modrina sveta izteče iz dvigajočega telesa na zapuščeni planet). Življenje je brezčasno in enkratno izražena ljubezen avtonomnih enot brez težnosti.

 

Avtorji in izvajalci
Raj Per Tot (avdiovizualni umetnik in arhitekt) – avtor koncepta in glasbe, režija koncertne uprizoritve, glasbena in vokalna interpretacija
Simone Biasiol (glasbenik in skladatelj) – soavtor glasbenih aranžmajev, koordinator prostorskega zvoka in tonski mojster
Elena Perco (akademska slikarka) – videografinja, avtorica grafoskopskih poslikav in koordinatorka vizualnih projekcij

 

Slavnostna akademija ob 130. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga

Četrtek, 22. 12. 2022, ob 20.00

Častitljiv jubilej 130. obletnice rojstva Hermana Potočnika Noordunga bomo z multimedijsko prireditvijo ”Sporočila za Zemljo” slavnostno počastili 22. decembra 2022 ob 20. uri v Centru Noordung v Vitanju.
Multimedijska predstava je zasnovana kot notranji monolog sodobnega človeka ob pogledu na nočno nebo. Vsakogar ob pogledu v globine vesolja nekaj pretrese, nevsiljivo se nam postavljajo vprašanja, ki še nimajo dokončnega odgovora: zakaj smo tukaj, kam gremo, kakšen je smisel življenja? Pa vendar nam znanost, tehnika, tehnologija, astronomija, biologija na eni strani ter filozofija, antropologija, religiologija na drugi ponujajo smiselne odgovore. Toda kakšna je narava neskončnosti?
Multimedijski dogodek pod taktirko režiserke Svetlane Dramlić in scenarista Dušana Šarotarja bo odsev avdio-vizualne sinergije, kjer bomo s prepletanjem sodobnih vizualnih prikazov in nastopov priznanih umetnikov ponazorili Noordungovo vizionarstvo v današnjem času. “Sporočila za Zemljo” bodo soustavarjali in uprizorili igralec Petja Labovič in igralka Liza Marijina, mednarodno uveljavljena sopranistka Sabina Cvilak ter sodobni avdiovizualni umetniki Maja Smrekar, Tatjana Kocmur in Boštjan Čadež, Aphra Tesla, Eva Smrekar in Aljaž Rudolf, Goran Bojčevski, Marko Lük, Tadej Droljc, Raj Per Tot in Antonio Giacomin, Lara Reichmann in drugi.