Najstarejši odkriti začetki razumevanja vesolja segajo dobrih 10.000 let v preteklost, a šele pred dobrim stoletjem so se inženirji in znanstveniki začeli konkretneje ukvarjati z vprašanjem človekovega dostopa do vesolja. Predavanje bo posvečeno posameznikom, ki so zaznamovali čas in razvoj vesoljskih tehnologij pred, med in po obdobju delovanja Hermana Potočnika Noordunga.

Eden prvih, ki je razmišljal o potovanju po vesolju, je bil Jules Verne (1828–1905), pisatelj znanstvene fantastike, ki je v svojem literarnem prvencu Potovanje na Luno predstavil osnovne ideje raketarstva. Čeprav njegove ideje ne temeljijo na fizikalnih načelih in veljajo za fiktivne, je književnik pomemben za začetke raketarstva. Na predavanju bomo podrobneje spoznali Konstantina E. Ciolkovskega, očeta raketarstva in avtorja raketne enačbe, ki je bil navdih za novo generacijo astronomov, navdušenih nad idejo potovanja po vesolju. Prve korake k temu je storil Robert H. Goddard, skrivni strokovnjak za raketno gorivo, ki je uresničil nekatere ideje Ciolkovskega in veliko časa posvetil praktičnim eksperimentom z raketami kratkega dometa. Seznanili se bomo z življenjem in delom Hermanna Obertha, ki razkriva mnogo vzporednic z Noordungom. Ideje in vizije obeh inženirjev so v času njunega delovanja zavračali, ker naj bi bile utopične in fantazijske. Pomembne vzporednice s Potočnikom odkrijemo tudi pri delu Wernherja von Brauna, izjemnega, a hkrati kontroverznega inženirja, ki je Potočnikovo knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor citiral v svoji doktorski disertaciji. Tudi v njegovem kasnejšem delu – tako strokovnem kot znanstvenofantastičnem – je vpliv Potočnikovih teorij več kot očiten. V zaključku predavanja bomo obiskovalcem približali še življenje in delo Sergeja Koroljova, ključna osebnost razvoja sovjetskega vesoljskega programa. Ko je leta 1935 izšel delni ruski prevod Potočnikove knjige, se je z njegovimi idejami gotovo seznanila tudi ekipa Koroljova.

Predavateljica: Andreja Mlakar – vodička v Centru Noordung

Ogled filma 2001: Odiseja v vesolju

Po predavanju bo sledil ogled kultnega filma 2001: Odiseja v vesolju. Film iz leta 1968 velja za enega najvplivnejših filmov vseh časov. Stanley Kubrick se je podpisal pod režijo in scenarij, ki ga je napisal skupaj s pisateljem znanstvene fantastike Arthurjem C. Clarkom. Navdih za scenarij je bila Clarkova kratka zgodba The Sentinel iz leta 1951. Clark, ki ga skupaj z Robertom Ansonom Heinleinom in Isaacom Asimovom uvrščamo v »Veliko trojico« znanstvene fantastike, je napisal več kot 100 knjig na temo znanosti, vesolja in prihodnosti, s svojimi zamislimi pa je pomembno prispeval k razvoju nekaterih sodobnih tehnologij.
Film 2001: Odiseja v vesolju se sooča s temami, kot so človeška evolucija, tehnologija, umetna inteligenca in zunajzemeljsko življenje. Kubrickova medgalaktična misija nas vodi od zore človeštva do kolonizacije vesolja v najbolj oddaljeni prihodnosti. V filmu spremljamo potovanje z vesoljsko ladjo Discovery I, namenjeno na Jupiter. Na krovu je pet oseb (dva astronavta in trije znanstveniki, katerim so začasno zaustavili biološko delovanje, da ohranijo fiziološke sposobnosti) in računalnik HAL, najinteligentnejši računalnik na svetu. Prikaz potovanja po vesolju je bil še pred človekovim pristankom na Luni zelo prepričljiv.
Koncept vesoljske postaje z umetno gravitacijo je prvi v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju – Raketni motor predstavil Herman Potočnik Noordung že leta 1928, kasneje je podobno idejo podal tudi Werhner von Braun, kjer pa je viden tudi vpliv Potočnikovih teorij. Kubrick je pri iskanju realističnih in natančnih prikazov potovanja v vesolje najel ilustratorje, ki so izdelali konceptualne risbe, skice in slike vesoljske tehnologije, ki je bila kasneje prikazana v filmu. Med njimi je bil tudi Chesley Bonestell, ki je leta 1952 ilustriral von Braunovo idejo vesoljske postaje, ki spominja na Potočnikovo vizijo bivalnega kolesa z umetno gravitacijo. Zato lahko sklepamo, da obstaja povezava med vesoljsko postajo v ikoničnem filmu in Potočnikovo idejo bivalnega kolesa.