Multimedijski dogodek Sporočila za Zemljo, ki nas je ob obeležitvi 130. obletnice rojstva Hermana Potočnika Noordunga konec lanskega leta popeljal v globine vesolja, si lahko še do 25. 1. 2023 ogledate tudi na povezavi na RTV SLO.
Ko razmišljamo o vesolju, se nam pogosto nevsiljivo postavljajo vprašanja, ki še nimajo dokončnega odgovora: zakaj smo tukaj, kam gremo, kakšen je smisel življenja? Predstava je nastala pod taktirko režiserke Svetlane Dramlić in scenarista Dušana Šarotarja ter je zasnovana kot notranji monolog sodobnega človeka ob pogledu na nočno nebo. Vsebino so navdihnili Noordungovi zapisi in razmišljanja v knjigi Problem vožnje po vesolju – Raketni motor. Vsakogar ob pogledu v globine vesolja nekaj pretrese, nevsiljivo se nam postavljajo vprašanja, ki še nimajo dokončnega odgovora: zakaj smo tukaj, kam gremo, kakšen je smisel življenja? Pa vendar nam znanost, tehnika, tehnologija, astronomija, biologija na eni strani ter filozofija, antropologija, religiologija na drugi ponujajo smiselne odgovore. Toda kakšna je narava neskončnosti?
Na edinstveno in nepozabno potovanje po vesolju so nas popeljali igralci in soustvarjalci: Liza Marijina, Petja Labovič, Inti Dea Černec Dramlić, Luka Aleksandar Jovičić, Jerca Legan Cvikl, mednarodno uveljavljena sopranistka Sabina Cvilak, Tatjana Kocmur in Boštjan Čadež, Goran Bojčevski, Aphra Tesla, Danica Basa, Riki Bandelj, Bibi Fortuna, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vitanje, oblikovalci zvoka, luči in tehnike ter vsi ostali sodelujoči.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež, direktor podjetja Skylabs dr. Tomaž Rotovnik in direktor Centra Noordung dr. Dominik Kobold so ob zaključku prireditve z navdihujočimi govori obiskovalce še dodatno opomnili, kako širok in večplasten pomen v znanstveni in kulturni skupnosti ima Herman Potočnik Noordung. Po izobrazbi je bil inženir z diplomo dunajske tehniške visoke šole. Deloval je v času in prostoru, ko so bile zamisli o potovanju v vesolje sanje ali fantazija. A Potočnik jih je postavil v realen znanstveni okvir. K problemu je pristopil s študijem raketne tehnike in z vpeljavo povsem nove teorije o arhitekturi v breztežnostnem prostoru, kar je radikalno vplivalo na možnost in prihodnjo izvedbo poletov v vesolje. Noordungov domet je bil in še vedno ostaja daljnosežen in nesporen, kar mu priznavajo ugledni svetovni konstruktorji in znanstveniki, saj navdihuje in osmišlja človekovo hrepenenje po neskončnosti.