Na božični dan izstrelitev vesoljskega teleskopa James Webb

Na božični dan bo v vesolje iz izstrelišča v Kourou (Francoska Gvajana) poletela raketa Ariane 5 z vesoljskim teleskopom James Webb na krovu. Izstrelitev je načrtovana 25. decembra ob 7.20 po lokalnem času (oz. 13.20 po srednjeevropskem času), ogledate si jo lahko tudi na POVEZAVI. Ob tem pomembnem dogodku bomo tudi v Centru Noordung v prihodnjih dneh na ogled postavili maketo teleskopa, ki jo je izdelal Simon Zajc v merilu 1 : 50.

Maketa vesoljskega teleskopa James Webb.

 

Vesoljski teleskop James Webb (JWST) bo s svojo napredno tehnologijo omogočil astronomom in drugim znanstvenikom, da bodo opazovali in preučevali vsa obdobja razvoja vesolja. Mesec dni po izstrelitvi bo pripotoval v orbito okrog druge Lagrangeeve točke sistema Sonce-Zemlja, ki je približno 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, kjer bo vzporedno z njo krožil okrog Sonca. Teleskop bo z glavnim 6,5-metrskim zrcalom obrnjen stran od Sonca, pri aktivnem hlajenju pa bo pomagal tudi velik raztegljiv petslojni senčnik, ki je bil med izstrelitvijo zložen.

Pogled v preteklost in opazovanje našega Osončja

Infrardeči teleskop bo skušal odgovoriti na vrsto znanstvenih vprašanj in s tem prispevati k razumevanju izvora vesolja in našega mesta v njem. Opazoval bo del vesolja, ki ga človeštvo še ni uzrlo. Njegov pogled bo namreč prodrl globoko v daljno preteklost, ko so pred več kot 13 in pol milijardami let nastale prve zvezde in galaksije. Pri ultravijolični in vidni svetlobi s prvih svetlih nebesnih teles v vesolju je zaradi neprestanega širjenja vesolja prišlo do rdečega premika, kar pomeni, da ta svetloba danes do nas prihaja v infrardeči obliki. Vesoljski teleskop Webb bo opazoval to infrardečo svetlobo z natančnostjo in občutljivostjo, kakršne do zdaj ni bila mogoča.

Foto: NASA/Chris Gunn

 

Teleskop bo lahko opazoval tudi bližnje vesolje kot so planeti in druga nebesna telesa v našem Osončju. Pomagal bo določiti njihov izvor in razvoj ter jih primerjati z eksoplaneti, ki krožijo okrog drugih zvezd. Opazoval bo tudi eksoplanete, ki se nahajajo v »naseljivih območjih« okrog svojih zvezd kar pomeni, da bi na njih lahko vladale ugodne razmere za obstoj tekoče vode in razvoj življenja. S pomočjo opazovanja svetlobe z matičnih zvezd, ki na poti do teleskopa prehaja skozi atmosfero eksoplanetov, bo JWST določil kemijsko sestavo atmosfere eksoplanetov.

Raketa Ariane 5 z vesoljskim teleskopom James Webb na krovu. Foto: NASA/Bill Ingells
Nadgradnja Hubblovega teleskopa

Vesoljski teleskop James Webb je največji vesoljski astronomski observatorij in največji znanstveni teleskop, ki ga je zgradila ameriška vesoljska agencija NASA. Njegova velikost in zahteva po nizkih temperaturah, ki so nujne za delovanje, sta predstavljali velik inženirski izziv. Po ločitvi od zadnje stopnje evropske rakete Ariane 5 se bo zloženi teleskop med potovanjem v ciljno orbito postopno razprl in razvil skoraj kot teniško igrišče velik senčnik. Astronomi bodo z opazovanji lahko začeli pol leta po prihodu k točki L2, ko se bo teleskop ohladil na delovno temperaturo, usmeril in umeril svoje znanstvene naprave. NASA pričakuje, da bo JWST dopolnil in nadgradil spoznanja, ki nam jih že tri desetletja svojega delovanja od leta 1990 prinaša vesoljski teleskop Hubble. Kot njegov naslednik bo razkrival še globlje skrivnosti vesolja.

Ostale vesoljske misije

Card image cap

Raketa SLS proti t. i. novi mokri vaji (ang. wett dress rehearsal)

Author: tanja

Zgodaj v ponedeljek, 6. junija, se je raketa SLS podala na deset in pol urno pot do izstrelitvene ploščadi, kjer bo v drugi polovici meseca imela četrto mokro generalno vajo (ang. Wet Dress...

Card image cap

Prvi posnetek črne luknje Sagittaurius A* – Strelec A*

Author: tanja

Znanstveniki mednarodnega projekta Event Horizon Telescope (EHT) so 12. maja objavili prvi posnetek super masivne črne luknje Sagittaurius A* (SgrA*) oziroma Strelec A*, ki domuje v središču naše...

Card image cap

Primarno zrcalo in sončni ščit teleskopa James Webb uspešno nameščena

Author: tanja

Vesoljski teleskop James Webb je pred dnevi v celoti namestil svoje glavno zrcalo s premerom 6,5 metra (sestavlja ga 18 šesterokotnikov) in tako uspešno prestal še zadnjo fazo vseh glavnih...

Card image cap

Obsežno strukturno testiranje za Indijsko organizacijo za vesoljske raziskave (ISRO)

Author: andreja

Dewesoft Največji preskusni sistem za pridobivanje podatkov v indijski vesoljski industriji je Dewesoftov 2264-kanalski integriran sistem za kondicioniranje signalov in zajem podatkov. Sistem je...

Card image cap

Nadzor strukturnih vibracij na jedrnih sistemih Nasinih transportnih goseničarjev

Author: tanja

Dewesoft Po sodelovanju z NASA Sensors and Data Acquisition (SDAS), skupino podsistemov na platformi Mobile Launcher 1, je bila odkrita potreba po zamenjavi zastarelega sistema za pridobivanje...

Astronavt Randy Bresnik o programu Artemida

Author: tanja

Nasin astronavt Randy Bresnik, sicer tudi astronavt s slovenskimi koreninami, je med letošnjim gostovanjem v Sloveniji na sprejemu ameriškega veleposlaništva spregovoril o programu Artemida...

Eno najuspešnejših slovenskih podjetij s svojimi merilnimi napravami prisotno tudi v vesoljskem sektorju

Author: tanja

Dewesoft s svojimi merilnimi napravami uspešno deluje tudi v sektorju vesoljskih tehnologij. V nadaljevanju prispevka si lahko preberete več o njihovih vrhunskih produktih. Dream Chaser –...

Nazaj na seznam