Na božični dan bo v vesolje iz izstrelišča v Kourou (Francoska Gvajana) poletela raketa Ariane 5 z vesoljskim teleskopom James Webb na krovu. Izstrelitev je načrtovana 25. decembra ob 7.20 po lokalnem času (oz. 13.20 po srednjeevropskem času), ogledate si jo lahko tudi na POVEZAVI. Ob tem pomembnem dogodku bomo tudi v Centru Noordung v prihodnjih dneh na ogled postavili maketo teleskopa, ki jo je izdelal Simon Zajc v merilu 1 : 50.
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) bo s svojo napredno tehnologijo omogočil astronomom in drugim znanstvenikom, da bodo opazovali in preučevali vsa obdobja razvoja vesolja. Mesec dni po izstrelitvi bo pripotoval v orbito okrog druge Lagrangeeve točke sistema Sonce-Zemlja, ki je približno 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, kjer bo vzporedno z njo krožil okrog Sonca. Teleskop bo z glavnim 6,5-metrskim zrcalom obrnjen stran od Sonca, pri aktivnem hlajenju pa bo pomagal tudi velik raztegljiv petslojni senčnik, ki je bil med izstrelitvijo zložen.
Pogled v preteklost in opazovanje našega Osončja
Infrardeči teleskop bo skušal odgovoriti na vrsto znanstvenih vprašanj in s tem prispevati k razumevanju izvora vesolja in našega mesta v njem. Opazoval bo del vesolja, ki ga človeštvo še ni uzrlo. Njegov pogled bo namreč prodrl globoko v daljno preteklost, ko so pred več kot 13 in pol milijardami let nastale prve zvezde in galaksije. Pri ultravijolični in vidni svetlobi s prvih svetlih nebesnih teles v vesolju je zaradi neprestanega širjenja vesolja prišlo do rdečega premika, kar pomeni, da ta svetloba danes do nas prihaja v infrardeči obliki. Vesoljski teleskop Webb bo opazoval to infrardečo svetlobo z natančnostjo in občutljivostjo, kakršne do zdaj ni bila mogoča.
Teleskop bo lahko opazoval tudi bližnje vesolje kot so planeti in druga nebesna telesa v našem Osončju. Pomagal bo določiti njihov izvor in razvoj ter jih primerjati z eksoplaneti, ki krožijo okrog drugih zvezd. Opazoval bo tudi eksoplanete, ki se nahajajo v »naseljivih območjih« okrog svojih zvezd kar pomeni, da bi na njih lahko vladale ugodne razmere za obstoj tekoče vode in razvoj življenja. S pomočjo opazovanja svetlobe z matičnih zvezd, ki na poti do teleskopa prehaja skozi atmosfero eksoplanetov, bo JWST določil kemijsko sestavo atmosfere eksoplanetov.
Nadgradnja Hubblovega teleskopa
Vesoljski teleskop James Webb je največji vesoljski astronomski observatorij in največji znanstveni teleskop, ki ga je zgradila ameriška vesoljska agencija NASA. Njegova velikost in zahteva po nizkih temperaturah, ki so nujne za delovanje, sta predstavljali velik inženirski izziv. Po ločitvi od zadnje stopnje evropske rakete Ariane 5 se bo zloženi teleskop med potovanjem v ciljno orbito postopno razprl in razvil skoraj kot teniško igrišče velik senčnik. Astronomi bodo z opazovanji lahko začeli pol leta po prihodu k točki L2, ko se bo teleskop ohladil na delovno temperaturo, usmeril in umeril svoje znanstvene naprave. NASA pričakuje, da bo JWST dopolnil in nadgradil spoznanja, ki nam jih že tri desetletja svojega delovanja od leta 1990 prinaša vesoljski teleskop Hubble. Kot njegov naslednik bo razkrival še globlje skrivnosti vesolja.