Obisk Rebecce M. Bresnik – vesoljsko pravo

OBISK NASINE STROKOVNJAKINJE ZA VESOLJSKO PRAVO V CENTRU NOORUDNG

Danes je bila z nami posebna gostja, gospa Rebecca M. Bresnik, ki je glavna Nasina strokovnjakinja vesoljskega prava.

Predstavila nam je glavne mednarodne pogodbe o vesolju: Pogodba o vesolju (1967), Pogodba o reševanju in vračanju astronavtov (1968), Konvencija o odgovornosti (1972), Konvencija o registraciji vesoljskih objektov (1976) in Pogodba o Luni (1984). Razložila kako se je začelo vesoljsko pravo in kaj nas čaka v prihodnosti. Predvsem smo ugotovili, da obstaja še veliko manevrskega prostora in da je potrebno z razvojem vesoljskih tehnologij razvijati tudi zakonodajo, ki bo urejala to področje. Težave in nesoglasja nastajajo saj se vesoljski objekti proizvedejo in so last ene države, niso pa nujno poslani v vesolje iz iste države. Po mednarodnem pravu so zato odgovorni za napake in nesreče tisti, ki imajo vesoljski objekt registriran.

Zelo zanimiv podatek je bil, da je mednarodna vesoljska postaja (MVP) sestavljena iz več delov, kateri so v lasti različnih držav (npr. ruskega, ameriškega, japonskega in evropskega dela) in v vsakem od njih veljajo drugačni zakoni. To je lahko prednost ali slabost, kot zanimivost je gospa Bresnik delila zgodbo japonskega astronavta, ki se je na MVP želel operirati. To mu po japonski zakonodaji ni bilo dovoljeno. Enostavna rešitev je bila, da se je premaknil na ameriški del MVP in eksperiment uspešno opravil tam.

Prihodnost vesoljskih raziskav nas ponovno pelje na Luno, kjer planira NASA že leta 2024 postaviti bazo, v njeni orbiti pa naj bi ves čas krožila postaja/platforma, od koder bodo astronavti potovali na Luno in nazaj z nje. Tu pa se ponovno odpre vprašanje Lune, njene površine in resursov, ki naj ne bi postali last nobene države. Pogodba o Luni nekaj teh tem naslavlja, vendar jo je podpisalo je 18 držav.

Za konec nam je pokazala tudi izjemen video posnetek, katerega je posnela ekipa astronavtov v kateri je bil tudi njen mož Randy Bresnik, ki je ameriški astronavt slovenskih korenin. Centru Noordung je podarila tudi fotografijo Slovenije, ki jo je posnel g. Bresnik v času bivanja na MVP.

Vroča tema diskusije so bili vesoljski odpadki, katerih izziv še ni rešen. V množici satelitov, ki trenutno krožijo nad Zemljo se namreč dogajajo tudi nesreče. Razbitine teh satelitov pa tvorijo vedno več vesoljskih odpadkov, ki so nevarne tako za vesoljski promet, življenje na MVP, kot tudi za življenje na Zemlji, saj lahko delci razbitin padejo tudi na Zemljo.

Gospo Bresnik smo povabili, da se vrne v Slovenijo in Center Noordung ob odprtju novih razstav, takrat morda v spremstvu moža in astronavta NASE slovenskih korenin Randyija Bresnika.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja