Primarno zrcalo in sončni ščit teleskopa James Webb uspešno nameščena

Vir: Northrop Grumman

Vesoljski teleskop James Webb je pred dnevi v celoti namestil svoje glavno zrcalo s premerom 6,5 metra (sestavlja ga 18 šesterokotnikov) in tako uspešno prestal še zadnjo fazo vseh glavnih namestitev. Še pred tem je v začetku leta potekal proces nameščanja sončnega ščita. V nadaljevanju teleskop čakata še dva tedna potovanja do druge Lagrangeeve točke (L2), ki je od Zemlje oddaljena 1,5 milijona kilometrov, in umerjanje znanstvenih instrumentov. Na svoji poti je teleskop že skoraj 16 dni in je prepotoval 1,13 milijona kilometrov, kar je enako 2/3 poti (na dan 10. januar). Potuje s hitrostjo 0,36 km/s.

Stranski vrsti šesterokotnikov Webbovega primarnega ogledala sta bili zaradi velikosti v raketi Ariane 5 zloženi in zadnja faza namestitve je predvidevala razgrnitev le-teh. Namestitev dveh kril Webbovega primarnega zrcala je bil večdnevni proces, pri čemer je bila prva stran razgrnjena 7. januarja, druga pa dan kasneje. Proces namestitve obeh kril je viden na spodnjem videu (od 1.23 dalje):

 

 

Bill Nelson, prvi mož Nase, je ob tem poudaril, da je s tem NASA dosegla še en inženirski mejnik, a dodaja, da Webbova pot še z daleč ni končana. “Vesoljski teleskop James Webb je misija brez primere, ki je tik pred tem, da zagleda svetlobo prvih galaksij in odkrije skrivnosti našega vesolja. Vsak že dosežen podvig in vsak prihodnji dosežek je dokaz za tisoče inovatorjev, ki so v to misijo vložili svojo življenjsko strast.”

Vsak šesterokotnik je težek 20 kilogramov in narejen iz berilija (zelo trden in lahek material, ki je odporen proti nizkim temperaturam) ter prevlečen z zlatom, ki je primeren za odboj infrardečih fotonov. Teleskop bo zdaj začel premikati vseh 18 segmentov primarnega zrcala, da bi poravnal optiko teleskopa, kar bo trajalo več mesecev. Sledilo bo umerjanje znanstvenih instrumentov, nato pa bo Webb pripravljen na pošiljko prvih slik. Znanstveniki predvidevajo, da bodo prve posnetke dobili že poleti.

 

Ob prehodu v novo leto nameščanje sončnega ščita

Še pred namestitvijo obeh kril primarnega ogledala je med 28. decembrom 2021 in 4. januarjem 2022 potekala namestitev petplastnega sončnega ščita, ki bo teleskop ščitil pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune. Faza nameščanja ščita je prikazana tudi na zgodnjem videu od 0.16 dalje in je prav tako uspešno prestala svojo namestitev.

Vsaka polimerna membrana, skupaj jih je pet in vsaka je malo manjša od teniškega igrišča, je tanka kot človeški las in prevlečena z aluminijem. Membrane bodo zmanjšale izpostavljenost Soncu in zreducirale več kot 200 kilovatov sončne energije na delček vata. Notranja stran bo dosegla -235 stopinj Celzija, zunanja pa 125 stopinj Celzija. Zaščita je ključnega pomena za ohranjanje Webbovih znanstvenih instrumentov.

 

Teleskop v fazi pred namestitvijo stranskih vrst primarnega ogledala. Foto: NASA/Chris Gunn

 

Raziskovanje vseh faz zgodovine vesolja
Foto: NASA GSFC/CIL/Adriana Manrique Gutierrez

Teleskop Webb, ki je bil izstreljen 25. decembra 2021 iz izstrelišča v Kourou v Francoski Gvajani, je skupno delo Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). Pri projektu je v obdobju treh desetletij sodelovalo več tisoč ljudi, vrtoglavi pa so tudi zneski, saj se je porabilo skoraj deset milijard evrov. Teleskop velja za naslednika Hubbla in je najbolj zapleten teleskop v zgodovini. Njegova pot do L2 točke bo skupaj trajala en mesec, spremljate jo lahko na povezavi TUKAJ. Raziskoval bo vse faze zgodovine vesolja – od našega Osončja do najbolj oddaljenih opazovanih galaksij. Sposoben bo videti v preteklost v čas nastanka prvih zvezd, s svojimi instrumenti pa bo lahko na najbližjih eksoplanetih zaznal izvore umetne svetlobe. Celoten vesoljski svet si z njegovimi rezultati obeta mnogo novih revolucionarnih odkritij o nastanku in razvoju vesolja.

Satelit zdaj čaka še zahtevna faza utirjanja okrog L2 točke, kjer bo treba doseči rotacijo okrog navidezne L2 točke. S tem bo omogočeno, da bo satelit neprestano v senci Zemlje in zaščiten pred sončevim sevanjem, prejemal pa bo še dovolj konstantne energije, ki jo bo s pomočjo sončnega panela pretvoril v električno energijo, potrebno za delovanje instrumentov. Oscilacija okrog L2 točke je ključna za uspešno dolgoročno delovanje.

Ostale vesoljske misije

Card image cap

Raketa SLS proti t. i. novi mokri vaji (ang. wett dress rehearsal)

Author: tanja

Zgodaj v ponedeljek, 6. junija, se je raketa SLS podala na deset in pol urno pot do izstrelitvene ploščadi, kjer bo v drugi polovici meseca imela četrto mokro generalno vajo (ang. Wet Dress...

Card image cap

Prvi posnetek črne luknje Sagittaurius A* – Strelec A*

Author: tanja

Znanstveniki mednarodnega projekta Event Horizon Telescope (EHT) so 12. maja objavili prvi posnetek super masivne črne luknje Sagittaurius A* (SgrA*) oziroma Strelec A*, ki domuje v središču naše...

Card image cap

Obsežno strukturno testiranje za Indijsko organizacijo za vesoljske raziskave (ISRO)

Author: andreja

Dewesoft Največji preskusni sistem za pridobivanje podatkov v indijski vesoljski industriji je Dewesoftov 2264-kanalski integriran sistem za kondicioniranje signalov in zajem podatkov. Sistem je...

Card image cap

Nadzor strukturnih vibracij na jedrnih sistemih Nasinih transportnih goseničarjev

Author: tanja

Dewesoft Po sodelovanju z NASA Sensors and Data Acquisition (SDAS), skupino podsistemov na platformi Mobile Launcher 1, je bila odkrita potreba po zamenjavi zastarelega sistema za pridobivanje...

Card image cap

Na božični dan izstrelitev vesoljskega teleskopa James Webb

Author: tanja

Na božični dan bo v vesolje iz izstrelišča v Kourou (Francoska Gvajana) poletela raketa Ariane 5 z vesoljskim teleskopom James Webb na krovu. Izstrelitev je načrtovana 25. decembra ob 7.20 po...

Astronavt Randy Bresnik o programu Artemida

Author: tanja

Nasin astronavt Randy Bresnik, sicer tudi astronavt s slovenskimi koreninami, je med letošnjim gostovanjem v Sloveniji na sprejemu ameriškega veleposlaništva spregovoril o programu Artemida...

Eno najuspešnejših slovenskih podjetij s svojimi merilnimi napravami prisotno tudi v vesoljskem sektorju

Author: tanja

Dewesoft s svojimi merilnimi napravami uspešno deluje tudi v sektorju vesoljskih tehnologij. V nadaljevanju prispevka si lahko preberete več o njihovih vrhunskih produktih. Dream Chaser –...

Nazaj na seznam