Zgodaj v ponedeljek, 6. junija, se je raketa SLS podala na deset in pol urno pot do izstrelitvene ploščadi, kjer bo v drugi polovici meseca imela četrto mokro generalno vajo (ang. Wet Dress Rehearsel – WDR). Če bo šlo vse po načrtu, bodo raketo napolnili s tekočim gorivom 19. junija.

 

Artemis

Ameriška vesoljska agencija NASA že nekaj let načrtuje ponovni polet na Luno, tokrat s programom Artemis. Ime izvira iz grške mitologije, saj je bila boginja Artemis Apollova dvojčica.

 

 

Letos je načrtovana izstrelitev prve misije Artemis I, ki bo brez posadke. Nosilna raketa SLS bo na krovu nosila vesoljsko plovilo Orion in ga poslala v Lunino orbito. Orion bo okoli Lune krožil predvidoma šest dni preden se bo pognal nazaj proti Zemlji. Artemis I bo prvi testni polet obeh plovil. Čez dve leti je v načrtu misija Artemis II, ki bo prvi testni polet s posadko. Štiričlanska posadka bo izvedla razširjene teste že v Zemljini orbiti, nato bo plovilo Orion izstreljeno proti Luni, ki jo bo enkrat obkrožilo in se vrnilo na Zemljo. Prvi ponovni pristanek na Luni je načrtovan leta 2025 z misijo Artemis III. Odvisen je od predhodne podporne misije, ki bo v Lunino orbito utirila človeški pristajalni sistem (Human Landing System – HLS). Plovilo Orion s štiričlansko posadko se bo srečalo in spojilo s HLS, kamor se bosta izkrcala dva astronavta. HLS bo pristal na Luni, astronavta bosta šest dni in pol bivala na njenem površju, nato pa se bosta s HLS vrnila do Oriona, od koder bo sledil polet nazaj na Zemljo. V nadaljevanju bodo misije Artemis na Luno pošiljale astronavte, podporne misije pa bodo na njeno površje prinašale infrastrukturo za bivanje astronavtov.

SLS (Space Launch System – vesoljski izstrelitveni sistem)

Čeprav 12 metrov nižja kot največja raketa do zdaj, Saturn V, ki je delovala v sklopu misij Apollo, bo imela raketa SLS 15 % močnejši potisk in bo na Lunino površje zmožna ponesti kar 46 ton. Trenutno je to najmočnejša raketa in velja za naslednico upokojenega programa Space Shuttle. Osrednja faza rakete s tekočim gorivom – tekočim vodikom in tekočim kisikom –, je odgovorna za to, da ponese zgornjo fazo in tovor izven Zemljine atmosfere. V pomoč sta ji še dva pospeševalnika na trdna goriva, ki omogočata močnejši potisk glede na količino, brez dodatnega ohlajanja in izolacije. Raketo so začeli razvijati leta 2011. Prvi polet je načrtovan avgusta letos, je pa seveda to odvisno tudi od uspeha WDR.

WDR

WDR ali t. i. mokra vaja je test polnjenja rakete s tekočim gorivom in vaja postopkov za samo izstrelitev, vključno z odštevanjem, vse do 10 sekund pred dejanskim vžigom štirih motorjev osrednje faze. Preden raketo napolnijo s tekočim gorivom morajo ekipe na terenu opraviti še nekaj pripravljalnih nalog, na primer polnjene krmilnih sistemov na pospeševalnikih na trda goriva s hidrazinom, ki napaja hidravlične pogonske sisteme kontrolnega sistema. Sledi odštevanje izstrelitvenega postopka do tik pred vžigom in na koncu še izpraznjevanje goriva. Po treh neuspešnih poskusih bo junijska mokra vaja že četrta. Pri zadnji vaji, ki je potekala 18. aprila, je prišlo do zapletov že pri polnjenju goriva.

 

VIR: https://spaceflightnow.com/2022/06/06/artemis-1-wdr-rollout-2/