Raketa SLS proti t. i. novi mokri vaji (ang. wett dress rehearsal)

Zgodaj v ponedeljek, 6. junija, se je raketa SLS podala na deset in pol urno pot do izstrelitvene ploščadi, kjer bo v drugi polovici meseca imela četrto mokro generalno vajo (ang. Wet Dress Rehearsel – WDR). Če bo šlo vse po načrtu, bodo raketo napolnili s tekočim gorivom 19. junija.

Raketa SLS na goseničarju transporterju na 6,8 km dolgi poti proti izstrelitveni ploščadi. (Foto: Michael Cain / Spaceflight Now / Coldlife Photography)

 

Artemis

Ameriška vesoljska agencija NASA že nekaj let načrtuje ponovni polet na Luno, tokrat s programom Artemis. Ime izvira iz grške mitologije, saj je bila boginja Artemis Apollova dvojčica.

 

Logotip programa Artemis, s katerim NASA planira ponovno pot na Luno.

 

Letos je načrtovana izstrelitev prve misije Artemis I, ki bo brez posadke. Nosilna raketa SLS bo na krovu nosila vesoljsko plovilo Orion in ga poslala v Lunino orbito. Orion bo okoli Lune krožil predvidoma šest dni preden se bo pognal nazaj proti Zemlji. Artemis I bo prvi testni polet obeh plovil. Čez dve leti je v načrtu misija Artemis II, ki bo prvi testni polet s posadko. Štiričlanska posadka bo izvedla razširjene teste že v Zemljini orbiti, nato bo plovilo Orion izstreljeno proti Luni, ki jo bo enkrat obkrožilo in se vrnilo na Zemljo. Prvi ponovni pristanek na Luni je načrtovan leta 2025 z misijo Artemis III. Odvisen je od predhodne podporne misije, ki bo v Lunino orbito utirila človeški pristajalni sistem (Human Landing System – HLS). Plovilo Orion s štiričlansko posadko se bo srečalo in spojilo s HLS, kamor se bosta izkrcala dva astronavta. HLS bo pristal na Luni, astronavta bosta šest dni in pol bivala na njenem površju, nato pa se bosta s HLS vrnila do Oriona, od koder bo sledil polet nazaj na Zemljo. V nadaljevanju bodo misije Artemis na Luno pošiljale astronavte, podporne misije pa bodo na njeno površje prinašale infrastrukturo za bivanje astronavtov.

SLS (Space Launch System – vesoljski izstrelitveni sistem)

Čeprav 12 metrov nižja kot največja raketa do zdaj, Saturn V, ki je delovala v sklopu misij Apollo, bo imela raketa SLS 15 % močnejši potisk in bo na Lunino površje zmožna ponesti kar 46 ton. Trenutno je to najmočnejša raketa in velja za naslednico upokojenega programa Space Shuttle. Osrednja faza rakete s tekočim gorivom – tekočim vodikom in tekočim kisikom –, je odgovorna za to, da ponese zgornjo fazo in tovor izven Zemljine atmosfere. V pomoč sta ji še dva pospeševalnika na trdna goriva, ki omogočata močnejši potisk glede na količino, brez dodatnega ohlajanja in izolacije. Raketo so začeli razvijati leta 2011. Prvi polet je načrtovan avgusta letos, je pa seveda to odvisno tudi od uspeha WDR.

SLS raketa v stavbi za sestavljanje vozil (Veichle Assembly Building) 3. junija, pripravljena na novo mokro vajo. (Foto: NASA/Glenn Benson)
WDR

WDR ali t. i. mokra vaja je test polnjenja rakete s tekočim gorivom in vaja postopkov za samo izstrelitev, vključno z odštevanjem, vse do 10 sekund pred dejanskim vžigom štirih motorjev osrednje faze. Preden raketo napolnijo s tekočim gorivom morajo ekipe na terenu opraviti še nekaj pripravljalnih nalog, na primer polnjene krmilnih sistemov na pospeševalnikih na trda goriva s hidrazinom, ki napaja hidravlične pogonske sisteme kontrolnega sistema. Sledi odštevanje izstrelitvenega postopka do tik pred vžigom in na koncu še izpraznjevanje goriva. Po treh neuspešnih poskusih bo junijska mokra vaja že četrta. Pri zadnji vaji, ki je potekala 18. aprila, je prišlo do zapletov že pri polnjenju goriva.

 

VIR: https://spaceflightnow.com/2022/06/06/artemis-1-wdr-rollout-2/

Ostale vesoljske misije

Card image cap

Prvi posnetek črne luknje Sagittaurius A* – Strelec A*

Author: tanja

Znanstveniki mednarodnega projekta Event Horizon Telescope (EHT) so 12. maja objavili prvi posnetek super masivne črne luknje Sagittaurius A* (SgrA*) oziroma Strelec A*, ki domuje v središču naše...

Card image cap

Primarno zrcalo in sončni ščit teleskopa James Webb uspešno nameščena

Author: tanja

Vesoljski teleskop James Webb je pred dnevi v celoti namestil svoje glavno zrcalo s premerom 6,5 metra (sestavlja ga 18 šesterokotnikov) in tako uspešno prestal še zadnjo fazo vseh glavnih...

Card image cap

Obsežno strukturno testiranje za Indijsko organizacijo za vesoljske raziskave (ISRO)

Author: andreja

Dewesoft Največji preskusni sistem za pridobivanje podatkov v indijski vesoljski industriji je Dewesoftov 2264-kanalski integriran sistem za kondicioniranje signalov in zajem podatkov. Sistem je...

Card image cap

Nadzor strukturnih vibracij na jedrnih sistemih Nasinih transportnih goseničarjev

Author: tanja

Dewesoft Po sodelovanju z NASA Sensors and Data Acquisition (SDAS), skupino podsistemov na platformi Mobile Launcher 1, je bila odkrita potreba po zamenjavi zastarelega sistema za pridobivanje...

Card image cap

Na božični dan izstrelitev vesoljskega teleskopa James Webb

Author: tanja

Na božični dan bo v vesolje iz izstrelišča v Kourou (Francoska Gvajana) poletela raketa Ariane 5 z vesoljskim teleskopom James Webb na krovu. Izstrelitev je načrtovana 25. decembra ob 7.20 po...

Astronavt Randy Bresnik o programu Artemida

Author: tanja

Nasin astronavt Randy Bresnik, sicer tudi astronavt s slovenskimi koreninami, je med letošnjim gostovanjem v Sloveniji na sprejemu ameriškega veleposlaništva spregovoril o programu Artemida...

Eno najuspešnejših slovenskih podjetij s svojimi merilnimi napravami prisotno tudi v vesoljskem sektorju

Author: tanja

Dewesoft s svojimi merilnimi napravami uspešno deluje tudi v sektorju vesoljskih tehnologij. V nadaljevanju prispevka si lahko preberete več o njihovih vrhunskih produktih. Dream Chaser –...

Nazaj na seznam