Ekipa Centra Noordung, ki jo sestavljamo zaposleni ter dijaki in študenti, smo se v sredo, 28. 9. 2022, odpravili na strokovno ekskurzijo. Letos dijaki in študenti nismo vedeli, kam se sploh odpravljamo. Zaposleni so nam namignili le, naj s sabo prinesemo osebne izkaznice, ker bomo prečkali mejo, in kune, če nam jih je kaj ostalo od poletja. Veselili smo se presenečenja in nadobudno ugibali, kam gremo. Zdaj lahko povemo, da pred odhodom nihče ni ugotovil točne lokacije.
Zbrali smo se v Vitanju pred Centrom Noordung ob 7.30. V kombi smo znosili vso hrano in pijačo za na pot in se odpravili. Dijaki in študenti smo še med potjo ugibali, kam oz. v katero smer gremo. Peljali smo se proti jugu in prestopili slovensko-hrvaško mejo (dobesedno prestopili, ker smo morali izven kombija in pokazati osebne izkaznice). Kmalu po vstopu v Hrvaško smo prispeli do prve postojanke.
Muzej krapinskih neandertalcev
Ustavili smo se v Krapini, pojedli malico in se odpravili proti Muzeju krapinskih neandertalcev. Ob pogledu na muzej se nam je zdelo, kot da vstopamo v nekakšen bunker. Najprej smo si pogledali film o družini neandertalcev, ki je živela blizu muzeja. Kasneje smo izvedeli, da so ga posneli na Hrvaškem in vsi igralci ter večina snemalne ekipe so bili Hrvati. Na razstavi smo si potem tudi pogledali behind-the-scenes. Po ogledu filmčka nas je sprejel vodič Eduard, ki dela v tem muzeju že od samega začetka, zato je imel res ogromno informacij in znanja. Najprej nam je povedal več o samem najdišču oz. zgodovini. Dragutin Gorjanović-Kramberger je v začetku 20. stoletja v jami na Hušnjakovem hribu našel skoraj 900 kosti približno sedemdesetih posameznikov, starih od 3 do 27 let. Replike teh kosti smo videli v krapinskem muzeju, originale pa hrani Hrvaški zgodovinski muzej.
Vodič nam je povedal, kakšno mišljenje so imeli raziskovalci v prejšnjem stoletju. Neandertalci so bili stereotipno označeni za neumne in primitivne, zato so takrat raziskovalci govorili, da nikakor ni možno, da je današnji človek potomec njih oz. opic ali katerekoli druge živali. Potem smo prešli na drugi del vodenja, kjer smo podrobneje spoznali nastanek vesolja in različne dobe razvoja Zemlje. Videli smo veliko zanimivih eksponatov, od kristalov, različnih skulptur in fosilov do okostij dinozavrov in mamutov in pravih meteoritov, ki so padli na Zemljo. Najbolj navdušeni smo bili nad lutkami družine neandertalcev, ki je živela v Krapini. Lutke za ta muzej je naredila Elisabeth Daynes, francoska umetnica, ki je vsako naredila sama s svojimi rokami, delala jih je več let. Lutke so v naravni velikost in so enake tistim posameznikom, ki smo si jih na začetku ogledali v filmu. Fascinirani smo bili nad natančnostjo in podrobnostmi. Ob tem smo primerjali neandertalca in človeka, kot ga poznamo danes. Na koncu razstav so imeli trgovinico s spominki, kjer smo dobili ideje za spominke za našo trgovinico.
Tehniški muzej Nikola Tesla
Po ogledu krapinskega muzeja smo se vrnili v kombi in odpravili naprej proti Zagrebu. Parkirali smo pred Tehniškim muzejem Nikole Tesle, kjer nas je pozdravila direktorica, nato pa nas je vodič popeljal v demonstracijski kabinet Nikole Tesle. Po krajši razlagi njegovega življenja nam je z eksperimenti pokazal Tesline zamisli oz. izume. Prikazal nam je izmenični tok, Teslino tuljavo oz. brezžični prenos energije idr. Nekateri izmed nas so z veseljem sodelovali pri eksperimentih. Vodič nas je zatem peljal v model rudnika. Ob sprehodu skozi 300 metrov dolge tunele 6 m pod zemljo smo spoznali zgodovino oz. razvoj rudnikov in delo rudarjev. Nadaljevali smo v 2. nadstropju muzeja, kjer smo izvedeli več o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Hrvaška skoraj 30 % energije pridobi iz obnovljivih virov, kar se nam je zdel zanimiv podatek. Kasneje smo uživali v predstavitvi zvezdnega neba v planetariumu. Naše oči so potrebovale kar nekaj minut, da so se navadile na temo. Vodič nam je predstavil zvezde, ozvezdja in planete, ki bi jih lahko tisti večer videli v Zagrebu. Bilo je čudovito. Tudi v tem muzeju smo ob koncu ogleda kupili nekaj spominkov.
Ker je od malice minilo že kar nekaj časa, smo bili lačni. Odpravili smo se v center hrvaške prestolnice v Lanterno na Dolcu. Pozdravil nas je eden izmed bratov Švagelj, ki sta lastnika in idejni vodji restavracije. Izvedeli smo, da jemo v edini restavraciji na svetu, kjer nam postrežejo hrano na krožnikih, ki jih sami ročno izdelajo. To se nam je zdelo fascinantno. Predjed, glavna jed in sladica – vse je bilo zelo okusno! Potem smo še nazdravili in nadaljevali pot proti domu. Po poti domov smo se pogovarjali o vtisih tistega dne in polni navdiha načrtovali aktivnosti Centra Noordung v prihodnosti.
Kako smo se imeli, si lahko ogledate tudi na video posnetku TUKAJ.
