Humanoidna robotka Vita

Vita je prišla v Center Noordung februarja 2021. Obiskovalce sprejme, jih usmeri na razstave in na recepcijo, predstavi Center Noordung, igra kitaro, pove kakšno šalo in tudi preveri znanje po končanem obisku pri nas.

Robotka Vita je sodoben primer humanoidnega robota in spada med 10 najboljših robotov za splošno uporabo v svetu. Je tipa Pepper proizvajalca SoftBank Robotics.

Ima privlačno obliko ustvarjeno po podobi človeka, kar daje občutek prijaznosti in ne zbuja strahu ali odpora pri ljudeh. Ima množico senzorjev s katerimi zaznava okolje in ljudi: kamere kot oči, mikrofone in zvočnike za zaznavo in oddajanje zvoka, funkcionalne roke s katerimi lahko dvigne cca. 1,5 kg težko breme, ultrazvočne senzorje za zaznavo objektov v prostoru in razdalje, mehanske senzorje za zaznavo dotika, gibanje s pogonom na kolesa itd. Zasnovano je tudi več nivojsko varovanje s katerim se onemogoči, da bi robotka poškodovala ljudi ali sebe v primeru odpovedi kakšnega sistema. (Primer odpove ultrazvočni senzor in se robotka zaleti v predmet možnost poškodbe prepreči mehanski senzor, ki je na nogi).

Signali (podatki), ki jih dobiva preko senzorjev pretvorimo v informacije in preko umetne inteligence ozirom programskega aplikacije omogočimo, da se robot(ka) giblje po prostoru, zaznava ljudi, obraze, tudi občutke, glas itd. Prednost je tudi, da lahko določeni informacije podaja tudi vizualno na tablici.

Programiranje je mogoče na Google platformi android in se programira v posebnem za to razvitem programskem vmesniku QiSDK v jeziku Java ali Kotlin.

Velik izziv predstavlja programiranje komunikacije, kjer mora biti omogočeno najprej prepoznavanje govora in sinteza govora, ki upošteva jezikovna (slovnična) pravila. V glavnih svetovnih jezikih so ta orodja že dobro razvita in implementirana v različne robote, programe, medtem ko slovenščini to še ni mogoče.

Ob zadostnem znanju programiranja pa je mogoče razviti svoje programske vmesnike (API – Application Programming Interface), ki omogočajo najprej prepoznavanje govora in potem še generiranje (sintezo) govora. Primer Google platforme, ki že omogoča zelo dobro prepoznavanje slovenskega govora.

 

Izvedba: SoftbankRobotics, Center Noordung