Z željo nasloviti izzive na področju okolja in kako ga ohraniti, je 23. aprila v projektu ClimaSat v Centru Noordung potekalo srečanje mladih in gostov_ij iz različnih organizacij in institucij.

Mladi so izpostavljali, da jih skrbi segrevanje ozračja, smetenje in onesnaževanje planeta:

»Opažam, da ljudje zelo veliko smetimo Zemljo. Že v Konjicah je v približno v tridesetih letih zrasel hrib smeti pri odlagališču, a imamo le deset tisoč prebivalcev. Koliko je šele v milijonskih mestih … Najti bi mogli način, da bi še bolj reciklirali, da se ne bomo na koncu utopili v svojih odpadkih.«

Mladi si želijo rešitve za trajnosten način življenja, ukrepe za spoštovanje in zaščito okoljskih danosti:

»Želim si, da bi okolje postalo čisto in organizirano. Da bi ljudje nanj bolj pazili.«

V skupinah so se z mladimi iz Slovenskih Konjic, okolice Oplotnice in Slovenske Bistrice, Vitanja, Mislinje, Šentjurja, Celja in Bleda pogovarjali: Anton Horžen, iz Slovenske vesoljske pisarne, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport; Jaka Kranjc, strokovni vodja v Društvu Ekologi brez meja, Mitja V. Iskrić in Til Mlakar iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Oddelka za odprto znanost in informacijsko tehnologijo; Leon Mislej, aktivist v gibanju Mladi za podnebno pravičnost; Andreja Gregorič, komunikatorka na Zavodu za gozdove Slovenije in red. prof. ddr. Ana Vovk, iz Filozofske fakultete v Mariboru, Oddelka za geografijo, ki je mladim predlagala:

»Pri ukrepanju za ohranjanje okolja začnite pri sebi – z majhnimi stvarmi, kot je racionalno nakupovanje in menjavanje oblačil, nakupovanje v trgovinah iz druge roke. Takšni individualni ukrepi imajo vpliv na globalno produkcijo novih izdelkov, pri kateri se porabi zelo veliko vode in drugih danosti.«

Gostje in gosti so mladim predstavili svoje delo in ugotovitve na področju okolja. Skupaj z mladimi so prišli do različnih predlogov in sklepov. Mladi so na primer povedali, da se zavedajo pomembne vloge satelitov v vsakdanjem življenju, predvsem pri uporabi telefonov, GPS navigacije in spremljanju dogajanja na Zemlji. Kot zelo koristno so ocenili tudi uporabo aplikacije Copernicus, saj omogoča boljše razumevanje dogajanja v okolju in vpliva človeka na naravo. V pogovorih se je pokazalo tudi, da mladi povezujejo zdrav življenjski slog z večjo odgovornostjo do okolja. Razpravljali so o tem, kateri ukrepi bi spodbudili industrijo k učinkovitemu zmanjševanju emisij, ter se spraševali, kako lastnike in lastnice podjetij pritegniti k večji okoljski odgovornosti in ukrepanju. Pogovor je nanesel tudi na morebitne spremembe gozdov zaradi segrevanja ozračja ter vpliv športnih motornih vozil na živali v gozdu. Večina mladih je izrazila željo, da bi bilo lahko tudi v šoli več poudarka na temo narave in okolja.

Na srečanju je pet mladih udeležencev in udeleženk ClimaSat predstavilo svoje raziskovalne naloge, ki so jih z mentorstvom Centra Noordung pripravili v prvi polovici projekta. Udeleženi in udeležene so se seznanile z informacijami o orkanu Melissa, taljenju ledenika Solheimajokull, poplavah v Združenih arabskih emiratih in zrušitvi jeza Brumadinho. Ostale nastale raziskovalne naloge po metodi občanske znanosti so skupaj z omenjenimi postale del stalne razstave v Centru Noordung »Podobe Zemlje«. S pomočjo brošure ClimaSat, ki je na voljo tukaj – KLIK – se lahko kdor koli poizkusi v raziskovanju in spremljanju okoljskega dogajanja kjer koli na Zemlji. Brošura vsebuje tudi kratka navodila o načinih razširjanja ugotovitev in namige za učinkovito javno nastopanje.